
Bujenje -
ob štirih popoldne.
Ura itak nima smisla.
In kdo je sploh izumil jutra?
Verjetno isti tip, ki je izumil račune.
Včeraj sem bil slikar,
danes sem nihilist z diplomiranimi frustracijami.
Jutri bom morda alpaka.
Vem, nekaj manjka!
Ampak to ni moja krivda.
Mati me ni naučila, kako biti srečen.
Oče je bil senca z dvema rokama.
Šola pa tovarna papirnatih ljudi.
Družba?
Družba je en velik krog grizlijev,
ki mi kradejo gumbe s suknjiča samozavesti.
Prijatelju rečem: "Ne vem, kaj bi?"
On pa: "Poskusi nekaj."
Kot da je svet buffet -
veganska skleda smisla.
Kaj pa če nočem ničesar?
Kaj pa če so vse možnosti
preoblečene obsodbe?
Danes sem pet minut sosedov cucek,
ki dobi kos klobase.
Včeraj sem hotel v Španijo,
a letalske karte niso vključevale motivacije.
Včasih čakam, da vesolje pade name kot napačno poslano naročilo.
A vedno pride samo tišina
in smrdi po nesprejeti odgovornosti.
Če bi imel cilj,
bi ga dal v oglas:
"Prodam smisel, nikoli uporabljen -
v originalni embalaži cinizma."
Krivi so vsi.
Vreme, ki je preveč aprilsko.
Ljudje, ki dihajo preglasno.
Ti, ker bereš to.
Jaz?
Jaz sem samo potnik brez voznega reda,
ki krade senco lastnemu odsevu
in še vedno se čudim:
Zakaj vedno pridem -
Nikamor.
Zabavno nihilistična.
Veliko domiselnih postaj njegovega 'potovanja' k iskanju smisla in motivacije ... človek brez načrta?
Heh ... ne pride nikamor
Res je zaj....., da se moramo skoz neki izrekat o tem, kakšne plane imamo in kaj vse bomo dosegli ... drugače smo za ta pobezljano produktivni kapitalistični svet - niko i ništa - ničeti na poti v nikamor ;D kar tragično :(
Dopade se mi več fenomenalnih, da grizliji kradejo gumbe, o nihilizmu
in druge ... ti znaš vedno razgibat bralca
Pozdravček :)
Čisto se najdem v tej pesmi. Na žalost in na srečo :))
Odlično Marija!
Lp
odlična. zato pravim, če več ne vidiš, ali je zamegljeno, ves čas "bombardiraj" gazo, torej, ne dovoli, da se pozabi, potlači, prestraši, prezvijači. in nekaj takega, kot je resnica se prične kazati. jaz pravim, sam zmaličen, kristov obraz, obraz ljubezni. ker lahko je izreči besedo ljubezen.
to ni lahko in ni za vsakogar.
v vsej tej mavrici smislov, religij, ateizma, korupcije, se najlažje pozabi delavca, ki mu za resnično kulturo že dolgo ni mar, ampak je upal, da bo vsaj njegovemu otroku.
preveč bi ti imel pisati, ker se tudi sam počutim nekako tako kot praviš.
pozdrav,
m.
cele dneve pa arogantni primitivci, ni važno od kod, zviti šefi, brez vsakega masla, like father like son, pa jaz gospod, pa ti gospod, v kroženju brez konca.
predvsem pa underground visoko zgoraj, ciničen, aroganten, gobčen, z vsemi mogočimi tajnimi službami, tehniko, ki mu služi, desetkrat kupljeno zemljo, pa ne ve več kam, razen v nove abstraktne milijarde. redukcijo človeštva.
in vedno nekoga pozabim.
Hvala vam za odzive na pesem, dragi:
Kamena Strela
Črni Kos
Rupert Ris
Svit in
Miko
Ps.:
In Miko, tvoji so napisali novo pesem.
Preberite, ne bo vam žal!
Živjo,
kar dva dni sem razmišljal, kako naj komentiram
tvojo dobro pesem.
ježa brez konja (ki bodic ne prenaša)
skozi gozd brez dreves
gol s pištolo v žepu
ali kako že gre zgodba iz naših šolskih klopi
sem odgovoril v slogu tvoje pesmi,
ker se nam po moje že vsem malo fučka za ta svet
takšnih akterjev na mednarodni sceni.
kaj pa zdaj na volilni dan reči
SMRT SVOBODI
NAROD FAŠIZMU
ali BANDERA ROSA
ali najbolje
SPLOH NIČ
Čestitke k pesmi o (ne)smislu tudi z moje strani,
lp, Ana
Hvala Ana.
Hvala vama Rajko in Caki.
Vesela sem vseh branj in komentarjev, čeprav se zgodi,
da včasih malo zamujam z odgovori nanje.
Lp, M
Ps.: Rajko, kaj pa vem, saj vidiš, da smo kot žemlje,
po sredini globoko razdeljeni :D
Pa saj je cel svet tak, tako je videti.
Bravo, Marija! Sjajna pesma.
lp, Jagoda
Komentiranje je zaprto!