BELA
Beli zidovi, pobeljene stene,
beli labodi in lunine mene.
Bela Ljubljana, njeni mostovi,
pred sončnim vzhodom nad hribom robovi.
Beli oblaki, v njih najdemo sebe,
črne odpihnemo, so brez potrebe.
V beli obleki srečna nevesta,
z belimi črtami bolj vidna cesta.
Bela je barva nedolžna in lepa,
v rokáh se topi iz snega bela kepa.
Bel list vpija v sebe črnilo,
v bel dan se človeštvo bo iz teme zbudilo.
Všeč, sploh prva kitica, je res odlična (*_*)
Lp, Marija
Nedolžna bela, ko bi le bil naš svet tak. A je črno-bel. V bel dan se človeštvo bo iz teme rodilo. Morda, ko preide do dna ...
Lp Tolminka
SUPER! Živel optimizem.
Zaradi metrike sem ti prestavila en akcent ..
rókah - rokáh.
Lp L
Komentiranje je zaprto!
