POTOK MI JE PRIČA
Tam za tisto smreko,
kjer pot navzdol zavije,
tam v široko reko
naš potok se izlije.
Tja hodim včasih, sama,
da se miru naužijem.
Da tisto vse, med nama,
s solzami v reko zlijem.
Naš potok mi je priča,
da zdaj hudo trpim.
Za dušo, polno niča,
tolažbo tam dobim.
Komentiranje je zaprto!
