RAZPRTA TIŠINA
Večer se zadržuje na robu nečesa,
kar še nima imena.
Zrak je napet,
kot da bi čakal, da se odločim.
V sebi slišim glas,
ki ni moj.
Morda je to pričakovanje,
morda spomin, ki se vrača
v trenutek, ki še ni prišel.
Včasih se mi zdi,
da je napetost samo senca,
ki se razteza iz mene
v prostor, kjer me še ni.
Ko se ustavim,
zaslišim tišino,
ki se premika kot dih
nekoga, ki stoji ob meni.
Ne vidim ničesar,
a čutim,
kako se svetloba
počasi nagiba proti meni.
Kot da se pripravlja,
da razkrije nekaj,
kar že dolgo skrivam,
a si ne upam izreči.
Tole je pa odlična pesem, morda bi moral razmisliti o naslovu:
OBČUTEK NAPETOSTI IN PRIČAKOVANJ,
ki se zdi preveč na " prvo žogo", kot nekakšen podnaslov ali delovni naslov .. ?
Lp L
Lidija, hvala za pohvalo moje pesmi. Sprejemam tudi tvojo pripombo glede naslova Občutek napetosti in pričakovanj, ki res deluje kot delovni naslov, iz katerega sem gradil pesem. Po razmisleku sem se odločil, da pesem naslovim Dih, ki razpre tišino. V mislih pa imam še dva dodatna naslova : Obris neizrečenega in Razprta tišina. Vesel bom za tvoje mnenje in predlog.
Lep pozdrav. R. V.
Najkrajši naslov najlepše deluje.
Lp L
Sedaj si me malo zmedla. Prvotno sem imel v mislih naslov Obris neizrečenega, pa sem nato odločil za naslov Dih, ki razpre tišino. Torej ostane mi naslov Razprta tišina.
Lep pozdrav.
Komentiranje je zaprto!
