
moj resnični baba
je pri šestnajstih dobil hepatitis
namesto vseh nasvetov
si je zabil flašo v rit
in spizdil v indijo
(kot otrok je tam že hodil v osnovno
skupaj z ianom andersonom
potem so se vrnili v slo)
mama je umrla mlada
po zapletih v turčiji je s konja presedlal
na manj škodljivo bilje
končno doma
pakistan
se je radikalno
pomuslimanil in odvrgel pasoš
ko je videl kaj je vzgoja se je hotel
odmuslimaniti
vendar je pristal v nekem brlogu
kjer so zaporniki zanetili upor
in je zelo bil všeč
nekemu kšatriji
ta idiot je v šlapah hodil po himalaji
kako so ga zaradi tega prezirali
ko je v šlapah spal pri mizi
na slovanu
neko noč pa mi je rekel
hudič je strah
in
najdi mi drobec srca
košček duše
(sebe? koga? konja, psa? ženske?)
potem je neko noč imel krizo
…
jaz ga ne pogrešam
cel maribor je tema brez njega
in še par je takih
kaj je bil v resnici
kaj je družba želela da bi bil
prevajalec je bil
mizar je bil
mokasinar je bil
slab mehanik je bil
babo je bil
samo o umetnosti ni imel pojma
kje je
kako da še ne veš
spirit is a bird
in oni
muli travo v treh izmenah
nek prasec pa leži tam
že pol leta v lastnem medu
kot da je brez soli
luči
in žrtve
pol pa bomba
in spet ga mora rešiti država
Tole je pa zanimivo branje, človek bi rad zvedel še več :)
Lp
po zapletih v turčiji je s konja presedlal
na manj škodljivo bilje
Umijeće je čitatelja poetski odvesti za onim što imenuju kao ljudska sudbina. Da, mislim da sam djelimično u pravu. U svakom slučaju još jednom idem putem teksta...
lpm
hvala vam, teh zgodb je ogromno, o tem potepuhu.
lp
Komentiranje je zaprto!