
Kot v breznu solz se utapljam,
Kje je moja druga polovica?
Mučno samoto prestajam,
Molk kot prepir - to sedaj je govorica.
Ljubi, prosim spregovori kaj,
Da moje srce ponovno zaigra.
Priložnost še eno mi daj,
Naj zavesa nama pogleda ne zastira.
Čakam te,
Ljubi, prosim, oprosti mi...
Naj ne bodo več besede skrite,
Naj ne bodo več ti moreči dvomi.
Ljubim te...
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Кристина Анастасия Верас Брзин
Uredniško pregledano.