Ne mari, si pravim.
December, ovit v sivo mreno
ne more biti slep za bela pričakovanja.
S šepetanjem tvojega imena sneži.
Tako ljubko sneži jek dokončanih preteklosti.
Sanjala sem tvoj obraz jesensko žareč
in tako veliko je bilo med nama.
Prvič- nesmiselnost trpljenja, ki zdaj pokriva zimo
in drugič-vsa smiselnost harmonije.
Začutiš jo, ko zapade sneg pod rdeči zimzelen.
Sanjala sem, v svojih lucidnih sanjah,
bršljan v barvi decembrskega zahoda.
Njegova srž je vabila v okoreninjenje.
Temu se nisem mogla upreti.
Bila sem poslana ponj zaradi poznavanja
njegovega preživetja- v globel ob potoku...
da ga razmnožim za zimski kras.
Prijela sem tvojo podano roko- kajti
le družno se je pustil ubrati.
Tako dobro je vedeti, da nadaljna rast
potrebuje le pravilno oskrbo.

Maya mavrična popotnica