Če dolgo sekaš, pade tudi najdebelejši hrast
si kot jajčna lupinica
v porcelanasti skodelici
ko čaka, da jo nekdo zdrobi
si več kot misli
in manj kot privid
božanskega načrta
življenje zajemaš s srebrno žlico
pričakuješ, da ti bo bachus z nagimi
angelci napijal v zlati kupici
a vina ljubezni ni
ni opoja ekstaze
nebo se je skrčilo
življenje brez ljubezni je pekel
življenje brez nasilja je raj
na zemlji
zato zaviješ šopek oranžnih vrtnic
z nežno rdečim robom
v šumeč celofan
in se odpraviš odločno
kot derviš - k Elli s sinjimi očmi
in bisernim smehom
da ji podariš sebe
v zameno za njen
utrip srca, za njene
zlate roke, ki znajo kot vetrc
rahlo božati tvoje kodre
vztrajno se vračaš k njej
kot vešča k leščerbi
kot čmrlj k medeni cvetlici
kot gozdar k najlepšemu hrastu
a ona te vztrajno zavrača
in ti daje košarico
enkrat s suhim cvetjem
drugič polno pisanih pirhov
tretjič polno proda in mahu
vse hvaležno vzameš
drhtiš v sebi, instinkt
ti širi nosnice ...
spet boš pred njenimi vrati
to veš in to ve tudi ona ...
da ji podariš sebe
v zameno za njen
utrip
Saj res, danes je gregorjevo... :)
Hvala, Ris. Ja, ptički se ženijo. Danes so že žgoleli in cvrkutali pred našim oknom. :)
Tudi mene je pesem nagovorila, odveč pa se mi zdi tale (precej klišejski del):
brez ljubezni trpiš
v hrepenečo praznino
s strtim srcem
Ana, imaš kar prav, zato sem to kar izbrisala. Pesem ohrani svojo poanto.
Hvala za predlog, lep pozdrav :)
res jo ohrani ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Kamena Strela
- 12. 03. 2026 ob 07:08
- Prebrano 151 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 39.5