Gregorjevo je
Ljubezen moja.
Danes sem ti zadnjič
do pozne jeseni
ob svečavi satja

Kranjske čebele,

kroparski kovač
skoval
podkev za Srečo.

Ker Te ljubim.

Ne stenja, ne voska
nisem pustil
dogoreti do kraja.
S kovaškimi rokami
sem ju ob mraku
na koruznemm ličju
spustil po Kropi,
da ti razsvetlita srce.

Da te,
jutri zjutraj ob svitu,
ko greš v štalo
pomolzti krave
nežnejše od mojih
ožganih, 
hrapavih dlani,
poboža simfonija
ptičje ženitve.
Pove Ti,
da Te ljubim
bolj goreče,
kakor je v žerjavici
bila razbeljena podkev,
ki sem ti jo skoval
iz Ljubezni za Srečo.

Hovk