Poljana
Ob jutrih se plaho odgrneš
med mahom domačih korenin.
V nežnih solzicah rose na travi,
v meglicah med debli visokih dreves,
šepečeš v prepihu skozi dolino.
S pesmijo ptic začenjaš vsak dan,
s črički ga ugasneš v noč.
Pod mogočno kuliso matične gore,
kjer spi kralj Matjaž,
si ujeta med hriba.
Dolga Poljana.
Štirikrat rezana.
S cesto si pot, ki nudi izbire.
Z Mežo si reka, ki daruje življenje.
Z vlakom si tir, ki pripenja vagone.
Z vetrom si čas, ki mineva.
V tebi so boji in pesem.
Je začetek in konec,
ki se vedno ponavlja.
Pod rušo skrivaš ujete kosti.
Prekletstvo svobode.
Mrtve ljudi, njih konje.
V nedrih šrapnele,
ob bokih preraščene bunkerje.
Pretekle krike.
Trnove upe.
Krvava si moja Poljana.
Dolga je pot, ki jo hodiš.
Dolga,
kot si dolga Poljana.
V snopih smo tod ljudje.
Kot jara žita smo
na novo vzkalili - iz te.
Rojeni s krikom iz tvojega vzdiha.
Prekrasna je (*_*)
Štirikrat rezana.
S cesto si pot, ki nudi izbire.
Z Mežo si reka, ki daruje življenje.
Z vlakom si tir, ki pripenja vagone.
Z vetrom si čas, ki mineva.
Poljana je lahko ponosna.
Marija
Pravilno.
Škoda bi jo bilo prezreti.
RA.j.
Marija, po moje je Poljana žalostna
lp
Rajko tudi jaz tako mislim.
lp
Pozdravček, nekoliko nerodna se mi zdita ta verza:
Kot jara smo žita
na novo vzkalili iz te.
(Mogoče bi se dalo še kaj premisliti?)
Lp, Ana
Ana, ne vem kaj te moti pri teh vrsticah? Mogoče presledek - vnesla sem ga. Mogoče povedano potrebuje vzdih, predah ... ?
lp
Hm ... nekakšna starinskost veje iz okrajšave iz te - glede na jezik ostale pesmi, ki je sodoben, morda bi pa le obrnila: Iz tebe smo na novo vzkalili kot jara žita?
lp, Ana
Ana, hvala za predlog — razumem, da je tvoja različica bolj slovnično urejena, vendar moj verz zavestno ohranja ritem in poudarek, ki se skladata s preostalo pesmijo, ki je v osnovi že rahlo arhaična.
lp,
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: li
- 11. 03. 2026 ob 10:32
- Prebrano 175 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 15