
Kako bi
si olajšal,
če bi nekdo
snel zamašek
in vame natočil
hladen pogum.
Da se končno odločim
za spremembo imidža
in postrižem
ovčjo volno.
Če bi se moja
moda prijela,
bi kontejnerji
za Humano propadli.
Second hand trgovine
bi potopile
vse firme.
Razpokano kožo
bi si namazal
z Dalijevo paleto,
ter se zakotalil
po vlažnih pašnikih
mimo tistih,
ki iščejo sušo.
Napojil bi
njihovo suhoparnost.
V zahvalo
bi mi podarili zemljevid,
za mesto tako visoko
v zavesti, kjer se
lahko prestreže rakete.
Pogoj za vstop
je imeti
hidriran obraz,
zato sami tja
ne upajo.
Čeprav bi
se prvič odpirali,
bi se nas
peščica objela
kot na
deževnem Woodstocku.
Med skakanjem
po truplih slabe vesti
se ne bi menili
za jezne krte,
ker kapljamo
barve na njihove
sive panorame.
Res škoda,
da imamo zamaške,
ki ostanejo
na flaškah.
Ja, vse nas danes obvladuje nek diktat zavesti, ki to niti ni, bolj razumska konvencija. In vsak se tej upira na svoj način. Dobra pesem. Pozdrav.
"Napojil bi
njihovo suhoparnost."
Čestitke za vzporednice.
Všeč mi je, kako kritiko ubesediš brez psovk in žaljivk in
v razumljivem jeziku.
Hudaaaa!!!
Lp, Marija
bravo
Res škoda,
da imamo zamaške,
ki ostanejo
na flaškah.
Si želel povedati, da ljudje, ki imajo vsega preveč,
le premajhno srce, da bi dajali sočloveku,
zadržujejo svoje bogastvo zase,
tako da tisti, ki komaj shajajo skozi mesec,
v želji pomagati zbirajo vsaj zamaške.
USPELO TI JE.
Tudi sami smo preveč prisesani na neke nepotrebne zamaške. Odmašimo se!
Nejc, Bravo.
Lp, Caki
Čestitke k pesmi tudi z moje strani,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Črni Kos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!