
Bilo je pozno jeseni
mesto je napol bedelo
napol že spalo
ko je hodil proti centru
spotoma je kupil burek
mesnega in že precej shlajenega
se izognil gruči pijanih navijačev
ki so glasno preklinjali poraz
na kolodvoru kupil karto
enosmerno
hoté preslišal moledovanje
nekega brezdomca
v mračnem kotu čakalne sobe
se ustavil na koncu hodnika
nekaj časa strmel
v orjaške kazalce viseče ure
pogledal svojo vozovnico
preveril čas odhoda
številko perona
ter se z nasmeškom na obrazu
vrnil v speče mesto
skozi okno čakalnice
ga je klatež
še nekaj časa nemo opazoval
s polnimi usti
mrzlega testa
Vedno si lahko premislimo, ne? V tem je svoboda.
Lp L
Če je bila vozovnica le v eno smer,
je morda bolje, da si je premislil
... pa še nekoga je, mimogrede, osrečil :D
Dobra, čestitke!
Marija
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: peti element
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!