Danes nisem 

V dobri koži

Nekam odtujeno

gledam na svet

Pot mi je težka

Ker misel je boleča

In trnja je preveč

Le kako zmorejo

Oživeti te vrtnice

Ki rastejo pri sosedih

Oni ne zmorejo

One pa ja

Čez čas šla bom

V sanje

Še preden 

Se bom zbudila

Bom pozabila nanje

Odšle bodo kot čas

V belo nebo

Kjer plešejo oblaki

In gledajo v dno

Spodaj sem

Kot črna pika

Brez bodic

In samo eno

Željo imam

Ljubi me

Dokler ne posveti

Žarko sonce

Ki samo obljublja

Da bi lahko

Bil solarij

Tuj

Peklenski

IŽ-lev