Nisem bistra,
nič ne znam
pravih besed,
ne dajem v tišino
naelektrenega zraka
dovolj močnih vprašanj,
ne takšnih,
da bo odgovor JA.

Vlečem se s časom
iz predhodnega pretečenega
v naslednji tekoči dan,
meljem v glavi možnosti
odpiranja vrat,
gruntam variante,
izdelujem načrte

padem kot slabi kavbojc,
prizadeta od teže
dobro znanega odgovora NE,
moči mi pojenjajo,
a brez nejev niti dneva ni,
z nejem pa ga tudi nimam.

Umiram še naprej,
do zadnje postaje
apatične vzdržljivosti
naraščajočega obupa.

NE!!!

IŽ-lev