Kaj ko bi pustili
dan danes,
da bo tekel
v svobodnem loku,
kot puščica v napetem
prijemu proste poti

kaj če danes pridem pote
z avtom in glasba bo igrala,
vsidramo se v tople blazine
velikih sedežev,
ogrejemo hlad z gretjem,

natankamo do morja
in nič več nazaj,
pustimo da valovi
odigramo svoje prilove
do objemov pristanka
obalne površine

kaj če bi danes bil dan,
ko bi se odvijalo po moje,
brez prepovedanih poti,
da piševa harmonijo
z vetrom v glasu pesmi,

ko utrip se umiri
in pogled v sreči zaživi,
kaj če bi bil dan po moje,
pa se to res zgodi.

IŽ-lev