ŠLA SEM
Šla sem v gozd.
Ne kot drevo,
ampak kot gost.
Pod milo nebo.
Bila sem ob reki,
kot kormoran:
V črni obleki,
črn pajčolan.
Šla sem po poti,
sama, v neznano.
V popolni samoti,
nikogar ni z mano.
Bila sem na travi,
našla sem cvet.
Zdaj pa v puščavi,
sama sem spet.
Šla sem tja k tebi,
pogledal si stran.
Tako sva vsaksebi,
vsak zase, vsak sam.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Katarina Ambrož
- 08. 03. 2026 ob 17:04
- Prebrano 90 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 134.09
