
E, kaj bi rož'ce, ki zvenijo,
pohajal kam na trate brat',
pušlji stihov ne odcvetijo,
iz prsti srca te 'berem rad ...
E, kaj mi leska laž, naslade,
da b' cingljal v žep' cekin,
men' so očke njene zavber,
se v bleskot njih potopim ...
E, kaj solza v dah jeseni,
b'lo polno vedro iztočít',
sprotno jih suše refreni,
sva eno bílo, čvrsta bit ...
Od pomladi pa do zime
v pesem vselej se poda,
ni iskat mi tvar za pisat',
bližina nje navdiha da ...
Hvala ti, tolminska pesnica!
Z lepim pozdravom,
Sašo
Pušeljci za 8. marec so že praktično vsi oveneli, pa dajmo še to pesem s štempljem ad acta ... Hvala!
Prijazen pomladni pozdrav,
Sašo
Živel 8.marec.
LpL
Seveda naj trajno in polnokrvno živi, spoštovana urednica Lidija. Ni pa pesem niti približek temu, kar v bistvu ta praznik Dan žena (lahko mirno rečem tudi meni in še komu moškega spola) pomeni. Vseeno iskrena ti hvala za izpostavitev pesmi s podčrtanjem.
Prijetne pomladne dneve ti želim,
Sašo
Komentiranje je zaprto!