Duša pesmi
Tudi pozabljene pesmi
rabijo svoj azil
kjer se spočijejo...
ko tipajo luč
izvrženo v svet
in se prekopicujejo
med strelskimi jarki
iščoč svojo pot...
Njihovega nemira
večina nikoli ne spozna,
ko je srce zavarovano
pred nesmisli bitja.
A prava pesem
ve da le tisti,
ki opotekajoče išče
morda nekoč najde
luč življenja -
pesem, ki biva
kot, da je sama sebi
edini namen
saj se v njej
zrcalijo čisto
vse barve
kozmosa.
Ker je en del mojega življenja tudi poetičen
se trudim, čeprav se nimam za pesnika.
Ja res je.
Meni se jih je tudi nabralo...
Azil za pesmi, odlično.
Lepo bodi,Irena
Tudi jaz sebe nimam za pesnika, ampak pesem kot forma je univerzalna...
Lepo bodi Svit.
Tudi pozabljene pesmi rabijo svoj azil....
Zelo lepa pesem.
Komentiranje je zaprto!