Sama v naslonjaču starem    

za družbo bulji v ekran.

Bilobil ponuja ji mladost,       

za hip preplavi jo radost-  

zagleda v znane se poteze.  

Saj ni mogoče, da je to ona,         

otrok moj, davno izgubljen?      

Poleg nje je snop prazne slame.

Gospa prisluhne, snop govori,    

strašne reči govori,    

kaj vse bo naredil za ta svet,

predvsem pa za svoj brlog...    

Gospa vzklikne, ne že spet    

sejati iste groze! O bog! 

Otrok moj, ustavi, spotakni ga,

preden prepozno bo za vse!

Angie