
Moč ni le v mišicah ali gromu,
temveč v roki, ki dvigne in pomaga.
V tihem nasmehu, v topli besedi,
se skriva moč, ki vse premaga.
Dobrota je veter, ki širi krila,
je iskra, ki v temi ne ugasne.
Moč je pogum, da ljubiš brez strahu,
da deliš, ko bi lahko zadrževal.
Dobrota ni šibkost, temveč ogenj,
ki raste.
In tako močna postane vsaka beseda,
vsaka pomoč, vsak nasmeh in dotik.
Ko moč in dobrota hodita z roko v roki,
se svet premika tiho, a neustavljivo.
eskimi volijo za svojega čifa, tudi nekoga, ki se je v preteklosti zapijal, samo, da je pol nehal.
odzad so pa itak čifice. nimajo besede za vojno (vsaj bilo je tako).
ženske so si lase pacale s svojim lulanjem, to je bil neustavljiv parfum.
toda, kako je kdo vedel na katerega mora štartati.
ženska, če svojemu izbrancu ni rekla ne, da je praktično prišlo do fizičnega obračuna med njima, ni bila ta prava.
niso se znali boriti kot mi, do zadnje kaplje krvi. pogum so izkazali na odprtem morju.
ko so pa prišli norvežani (zdaj sem na grenlandiji), je tudi najslabši norveški mornar bil boljši od njihovega najboljšega lovca ...
nastali so tisti pomehkuženo mulatski obrazi, ki jih mi imenujemo lepi.
da ne dužim. mogoče ne vemo kaj je dobro, dobrote pa je vsaj za hip bil deležen vsak. kar na nek način tudi boli.
človeku v spomin.
lp
aja, kasneje so radi kradli (krščanske kure za ograjo), ker niso kot mi, imeli izdelanega pojma privatne lastnine.
lp
Miko pa še kako prav imaš s tem: ˝mogoče ne vemo kaj je dobro, dobrote pa je vsaj za hip bil deležen vsak.˝
LpD
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Dinzli
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!