Nočem pisati o vojnah
v njih sem premajhna.
Preveč besed so že pojedle.
Sebe bom podarila miru:
brez številk, grafov, višin dobičkov.
Smrt ni gola statistika.
Smrt ima obraz, ki ga vsaka mati
prepozna v temi.
Ima kri, ki se ne posuši in
solze, ki ne presekajo bolečine.
Kako hitro smo se
na vse to navadili.
Številke mrtvih poslušamo
kot vremensko napoved:
jutri oblačno z možnimi plohami
tisoč trupel.
Ne vohamo ožganega,
ker smo pljuča zamenjali za zaslone.
Izumili so stroje za mletje mesa.
Mažejo jih z govori o varnosti,
z olji pravic
in spoštovanju le teh.
A ne slišijo pokanja kosti.
Ne morem biti glasnejša od strojev,
niti močnejša od njihovih velikih besed.
Vendar si ne bom pustila nadeti oklepa,
kjer bo resnica utihnila.
In priznam, besna sem.
Besna, ker ne morem ustaviti stroja.
Žalostna, ker ga ne morejo ustaviti
tisti pod njim.
Prebudimo Človeka.
Ta ni samoumeven, je
vsakodnevna odločitev.
Začutimo, ko zapeče.
Glejmo, ko bi najraje mižali.
Ostanimo, tudi če smo majhni.
Ne vohamo ožganega,
ker smo pljuča zamenjali za zaslone.
krepka in lepa, poklon *-*
VONJ VOJN
žali dostojanstvo vseh ljudi na Planetu obilja.
o kanclagerjih sem pričel brati kot osnovnošolec. šele danes, v svojih šestdesetih, sem našel biser z dna pekla. splačalo se je, čeprav, mogoče samo meni nekaj pomeni. zato ga ne navajam.
tudi tisti, ki so vohali, nekdo je fotkal prežganega umirajočega tankista, vendar, bojim se, da za slavo. meni ne bi padlo na pamet.
in zelo sem radoveden, rad bi videl, iz vseh zornih kotov, kako nastane mengele, od kod evgenika, itd, skoraj v neskončnost ..., ali sem pošast lahko fudi jaz, zakaj kajzerji, (japonski) nikdar ne odgovarjajo za svoja poslopja xy, kjer se poskuse dela na ljudeh, zakaj se na živalih lahko ...
je res taka škoda crknit, da je za to treba vse sorte bitij mučit. v kaj se spreminjamo, ne da bi sploh opazili.
vse to bi rad vedel in, če je potrebno, videl.
pozdrav, Branka,
m.
bila sta bratec in sestra, ki je potrebovala njegov kostni mozeg. ko so ga vprašali ali pristane na poseg, je rekel, ja. čez nekaj časa pa je vprašal, kdaj bo umrl. mislil je, da bo od posega umrl. tudi to je človek.
lp
Ostanimo, tudi če smo majhni.
Pozabljamo na lastno veličino.
Veličino človečnosti.
In to ni majhna stvar.
Hvala lepa vsem, ki ste se dotaknili miru, ki si ga vsi tako želimo. Za vse!
lpb
Čestitke k pozivu v pesmi tudi z moje strani,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: branka
- 05. 03. 2026 ob 07:26
- Prebrano 246 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 152.13