
pomešal sem tisoče barv
da bi izginil
ostala je seveda
siva
potem
olivna
ne spominjam se
kaj sem bil nekoč
ostala je tekstura
besede narekuje nekdo drug
kaj hočeš
ga vprašam
povedal sem že
da so v tistih borih
ostale zaklenjene
nune
ki so jih sadile
čigava molitev je drevo
svobode
je to tvoja roka
ki spreminja v prah
nevidno snuje
v amorfnem kamnu
mesta ki jih ni
vem
da je leto nič
na krajih tako tihih
da smo tišino rezali na kose
in jo odnašali s seboj
v svetišča
kot led ki se topi
na ranah tisočletij
spomni se človek
iz česa si narejen
v čem osrediščen
ko zaideš
tja med vrelce
brbotajoče pare
iz časa
porečeš
davnine v zgodbah
nedotaknjene tišine
da smo tišino rezali na kose
in jo odnašali s seboj
v svetišča
kot led ki se topi
na ranah tisočletij
vseeno bi bilo če bi v naslovu zamenjal črko B
Predpotopnost
ker brez neke oblike potopa (o kateri se nam zemljanom
ne more niti sanjati) Bog ne bo očistil planeta
jaz bi za začetek 100% onemogočil internet,
in potem so Američani in angleška pedofilska kraljeva loža mrzli
nimajo več orodja za manipulacijo, dezinformacijo in strašenje
hoj, Свит.
Rajko, končal boš v večnem ognju kamasutre.
saj to je čisto utečen termin. ne vem sploh, če ga slovenščina prenese.
ko ene tri, štiri leta življenja skuriš samo na vprašanju, kaj je to oblika, in nikamor ne prideš, nekako moraš zaključiti.
lp,
m.
Poezija se vsaj trudi ... Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!