Kaj to v Donavi blešči se

sred noči, ko vsi že spijo?

Mar to mesec, bel labod je,

ki drsi nad vodo sinjo?

Ni to mesec in labod ni,

to je snežno belo krilo

lepe ribičeve hčerke,

ki skočila je v globino

z mosta, ker gorje v ljubezni

ji bilo je preveliko.

Tristo solz je potočila

za tem fántičem, prav bridko,

ki ga je ljubila srčno,

a je drugo vzel deklino.

Kakor mesečna nevesta

v belem krilu in s tančico

plove ribičeva hčerka

na valovih mi neslišno. 

Matej Krevs