V spanju sem Ganeš
Sanje se začnejo s starim kozolcem,
ki stoji na nekoč domačem terenu.
Kot stranski lik se
pojavi velikan,
s katerim sva, čutim,
povezana globoko v črevesju.
Tako, naskrivaj, ga imam rada,
a se vrtiva v krogih
in si nikoli ne poveva
nič važnega.
Od nekod se prikaže pritlikava sestra,
ki mi pomaga iskati izgubljeni kovček,
po katerega je treba globoko v hlev.
Odpirava vrata, ki jim ni videti konca.
Vsaka naslednja so bolj zaprašena,
bolj zastarela.
Nekatera se zaskočijo,
druge z lahkoto odrineva.
Zdi se, kot da potujeva
od Adama do Eve,
strupena jabolka letijo iz kamiona
in vse je prekleto.
Ko zapiha mlad, topel veter,
tak, ki izvabi kormorane iz vode,
me prešine misel,
da le nisva do konca pogubljeni
v labirintu mrtvih prednikov
in prepovedanega sadja.
Odpre se loputa,
zasije svoboda,
brez kovčka skočim na travniško pot,
tokrat sem sama.
Kot vranec brez uzde
naproti priteče otrok,
ki veselo mežika
in nosi globoke, sinje modre oči.
Ulovim ga v naročje,
se čudim lepoti in dejstvu,
kako je že zrastel.
Ves širni svet je v njem.
Nikoli dosežena zvezda,
milina metuljev,
ogenj, ki prasketa v kaminu.
Mehko, potrpežljivo je čakal name.
V sobi nenadoma zadiši po pomladi.
Lastovka sklene krila.
Ganeš iz vesolja pristane.
Budilka se najprej zasvetlika,
potem pozvoni.
Fenomenalno. Vse prekipeva od čudovite ☆ domišljije ♡
živjo Ajdova kaša,
je ta pesem prava protiutež duhomornim novicam iz sveta
Nedvomno dober pomočnik,
ta odstranjevalec ovir.
Naslov je kar pravi.
Fazni prehod se nadaljuje...
ग॒णानां॑ त्वा गणपतिँ हवामहे क॒विं क॑वी॒नामु॑प॒मश्र॑वस्तमम् ।
ज्ये॒ष्ठ॒राजं॒ ब्रह्म॑णां ब्रह्मणस्पत॒ आ न॑: शृ॒ण्वन्नू॒तिभि॑: सीद॒ साद॑नम्
RA.j.
Tudi mene je pesem nagovorila. Morda nekaj drobnarij:
V spanju sem Ganeš
Sanje so zelo pomenljive.
Sploh če se začnejo s starim kozolcem,
ki stoji na, nekoč domačem terenu.
Kot stranski lik se
pojavi moj nesojeni velikan,
s katerim sva, čutim,
povezana globoko v črevesju.
Tako, naskrivaj ga imam rada,
a se vrtiva v krogih
in si nikoli ne poveva
nič važnega.
Od nekod se prikaže pritlikava sestra,
ki mi pomaga iskati izgubljeni kovček,
po katerega je treba globoko v hlev.
Odpirava vrata, ki jim ni videti konca.
Vsaka naslednja so bolj zaprašena,
bolj zastarela.
Nekatera se zaskočijo pod težo dvoma,
druge z lahkoto odrineva.
Zdi se kot, da potujeva
od Adama do Eve,
strupena jabolka letijo iz kamiona
in vse je prekleto.
Ko zapiha mlad, topel veter,
tak, ki izvabi kormorane iz vode,
me po božje prešine misel,
da le nisva do konca pogubljeni
v labirintu mrtvih prednikov
in prepovedanega sadja.
Odpre se loputa,
zasije svoboda,
brez kovčka skočim na travniško pot,
tokrat sem sama.
Kot vranec brez uzde ,
nNaproti priteče otrok,
ki veselo mežika
in nosi globoke, sinje modre oči.
Ulovim ga v naročje,
se čudim lepoti in dejstvu,
kako je že zrastel.
Ves širni svet je v njem.
Nikoli dosežena zvezda,
milina metuljev,
ogenj, ki prasketa v kaminu.
Mehko, potrpežljivo je čakal name.
V sobi nenadoma zadiši po pomladi.
Lastovka neha krvaveti. (s čim je to povezano?, morda kak drug glagol?)
Ganeš iz vesolja pristane.
Budilka se najprej zasvetlika,
potem pozvoni.
Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Popravljeno, včasih zapišem preveč.
Hvala za navigacijo :)
Super, všeč mi je tudi sprememba pri lastovki ... čestitke k pesmi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ajdovakasa
- 24. 02. 2026 ob 14:11
- Prebrano 243 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 102.94