Obzorja
Bila je nekje v ozadju,
tiha misel,
ki odpira vrata
v pozabljen svet.
Nisem je iskala,
nisem je potrebovala …
Dokler me ni našla.
Ozka stezica
se razpira v širino,
moj pogled se razlije čez obzorja.
Lebdim čez daljavo,
a ostajam nežno pri tleh.
Slišim njen zavoj,
čutim njen dotik,
misli izgubijo tla,
samo lebdim.
Težo odložim,
verjamem, da vodi me tja,
kjer večajo se vsa obzorja.
Všeč so mi ta obzorja. Lepo upovedano ... kar razpira se iz kitice v kitico.
Hvala Kamena Strela:)
Res je, tako lahkotna, živa, da se jim telo kar prepusti …
... verjamem, da vodi me tja, kjer večajo se vsa obzorja.
Lepa.
Lp Tolminka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nina Babič
- 24. 02. 2026 ob 08:20
- Prebrano 128 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 79.85