20260222
Noč brez neba
se ne boji
krogel
niti pepelnatega znamenja
na hladnem čelu
obstane nad razdejanjem
ne zatrepeta,
ne zakrije oči
spusti v dan
plenilca
brez glasu,
brez sence
iz navidezne pozabe,
vsemirja nedolžnih imen
se priplazi
iz krvi -
lepek utrip
se oglasi
iz kosti -
votel odmev
ki traja,
ne kot beseda,
kot rana,
ki ne pozna noči:
spomin.
tam daleč vsem pred očmi žreta oba - nebo in noč - otroke
Zelo dobro ujeto v zaključek. Čestitam!
Milan Ž. - Jošt Š.
Hvala za odzive in uredniško čestitko *-*
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: fionapanmor
- 24. 02. 2026 ob 07:33
- Prebrano 191 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 78.15