
in mi vrne pogled
preteklost ki se igra
z nepredvidljivostjo
nekje sem prebrala
da preglasne strasti živijo
od pomankanja tihih bližin
lažem
bila sem tam
spustim se skoraj do dna
in pogledam
če je kdo kaj pozabil
ker nikoli ne grem čez mejo
se usedem ob njej
in poskušam doseči
željo po naročju
nikjer nobenega
pogledam proti vrhu
in ne vem
če je pogled zamegljen
ali je svet poln senc
ki se smehljajo
objeme
ki sem jih predolgo stiskala
spustim
nad breznom ptice
Zazdi se, da bi se lahko (vendarle) dvignili z rastjo te pesmi, ampak njena moč je ravno v tem, da ni iluzija. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Zdaj sem opazil - morda bi bilo veliko boljše namesto "zraven nje" => "ob njej".
(Morda pa tudi "preko meje" ali pa "preko ločnice", "preko nevidne ločnice".)
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: branka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!