
odprla bom oči
moj slamnik bo odnesel veter
upepeljena
gledam
v vseh stvareh je neka vera
odšla bom okrog sveta
več je dobrih kot slabih
verujoč
v nekaj človeškega
v resnico
električnega polja
barve jantarja je moja koža
polinezija in mikronezija
moj jezik
zvok tišine
davna pesem
z glasom ki mu ne veruješ več
z glasom moje matere
ko me blagoslavljaš
novčič vržeš
v kovček
gitare
Čeprav je več dobrih kot slabih, je vseeno ogromno gorja. Enkrat mora biti drugače!
Pesem polna pesniške lepote in hrepenenja po verjetju v človeško dobroto. Odlična!
tisočletja nismo prispeli nikamor. krišnamurti zato govori o ljubezni kot edini revoluciji. ki ne potrebuje časa in vsega kar k temu spada.
cilj opravičuje sredstvo, ker sredstvo (še) ni cilj.
da mi smo ta svet, da ga soustvarja moj egoizem, je prav tako tujka.
vprašanje je, potem, zakaj ne ljubimo, zakaj ljubimo idole, ego, nacijo, rodno grudo, "navadnega" človeka, verujemo v atom ...
nenavadno je kar pravi, da je zanikamje spremembe edina sprememba, da zmeraj gledamo z očmi, ki se hočejo v vse vpletati.
in morda blizu krščanstvu, dokler jaz sem, bog ni, ko jaz nisem, bog je.
tako malo je potrebno, bi lahko rekli.
pozdrav, Nada.
z dekletom iz podhoda, iz indonezije je, o vsem tem nisva govorila. rekla je, da ji veliko pomeni, če se ljudje nasmehnejo, ko gredo mimo, četudi ne dobi priboljška.
lp,
m.
tako se piše !
Danes je tvoj dan.
Res čestitam za pesem.
Miko, bodi še naprej lepo (vsaj danes; saj veš vse je minljivo) RAjko jeRama
Ne rabiš pohvale. Pesem te sama hvali. Čudovito!
Lp
res, vam hvala za pozornost. hare rama, damjana in Milena.
lp,
m.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!