
Ne sadim te zbog ploda,
njega će odneti ptice,
deca iz komšiluka
i poneka gladna godina.
Sadim te zbog hlada
koji još nemam,
i pesme slavuja
koju još ne čujem.
Neka ti koren ide dublje
nego što ja mogu,
a krošnja šire i vise
nego što sam stigao.
Kad me jednom ne bude,
ti nemoj da ćutiš.
Šušti, cvetaj, i zri —
da neko zastane i kaže:
ovde je neko gledao unapred.
bravo! lepo izraženo v zelo lepem simbolu češnje.
lp
Čudovita pesem. Zelo poetična. Bravo!
Pozdrav, Kamena Strela
Rad prisluhnem ljudem, v katerih je še nekaj življenja.
Hvala
RA.j.
@miko, zahvaljujem.
@Kamena Strela, drago mi je da vam se dopala.
@RAjko Jerama, hvala vam. Dok ima ljudi koji se trude da sačuvaju život onakav kakav je stvarno, živećemo.
O pesmi - nastala je juče, dok sam sadio trešnje na mestu prethodno sađenih koje su "umrle".
Sadeći ih, želeo sam da im poručim da ne mora da daju plodove, samo neka žive jer, neko je pre mene odavno rekao - ako želiš da slušaš pesme ptica, zasadi drvo.
Hvala, Tolminka.
Lep pozdrav iz sela Kacabać na jugu Srbije
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Dedino Muško (Zoran M. Jovanović)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!