
Štirinajst ur rojevanja,
dvajset let treningov nogometa,
deset let aktivne rekreacije odbojke,
tenisa,
košarke,
teka.
Težave v šoli,
v drugem letniku odvržena izobrazba.
Šestnajst let fizičnega dela
za minimalno plačo.
Čiščenje zdravniških sob,
pranje krvavih postelj,
dostavljanje dobrin
na hodnike,
kjer jokajo starši.
Operirane sprednje kolenske
križne vezi,
nalomljena rebra,
pretresi možganov,
sedemsto osemnajst zvinov gležnja,
laserska operacija ahilovih tetiv,
počene mišice,
razbita glava,
nos.
Šivan jezik,
čeprav se nikoli ne ugriznem vanj.
Otroški psiholog,
zaradi sramotnih
nekontroliranih tikov
in patoloških laži,
da se izognem lasanju.
Pasu.
Bambusovi palici.
Trem vbodom v meso.
Sedemesto osemnajstim vbodom
v samopodobo.
Odprtemu komolcu.
Stenam za butanje z glavo.
Neuspešno.
Ločitev,
ne duha
ne sluha o preživnini,
bratov petletni zapor.
Mamino trpljenje,
očetova smrt.
Sedem selitev,
odvisnost od hazarderstva,
alkohola,
depresija.
Suspenz zaradi trave.
Končano tesno prijateljstvo.
Tri leta terapije.
Uspešno?
Ta pesem,
ki ji zmanjkuje prostora
za vse,
kar sem potlačil.
Kljub vsemu
največja utrujenost udari
zaradi neizdržljive teže
praznega v ljudeh.
Ločitev,
ne duha
ne sluha o preživnini,
bratov petletni zapor.
Mamino trpljenje,
očetova smrt.
Sedem selitev,
odvisnost od hazarderstva,
alkohola,
depresija.
Tri leta terapije.
Končano tesno prijateljstvo,
suspenz zaradi trave,
ta pesem,
ki ji zmanjkuje prostora
za vse,
kar sem potlačil.
Toliko besed
In brez milosti
Bolečina udarja
Znova
In znova
Žalost v neskončnost
Ki ne mine.
Lep večer ti želim
Da le mine...
S spoštovanjem
Irena
Kakor sozvočje tihih šepetov in glasnih bobnenj težkih misli,
ki so za rešitev od obleganja našle pisalo in papir.
Lep pozdrav,
Tina
meni je moj dohtar, ko sem prihajal na šivanje, govoril, še bolj se deri ...
je že vedel zakaj.
edino kar lahko danes pomislim je, uboga mama in kako vse mine.
mislim, da si odličen psiholog, ne le otroški.
pozdrav,
m.
Grozljivo! Vse vrste bolečin se preliva v tej pesmi in na koncu - ta pogled v brezbrižnost ...
Pretresljiva pesem. Me je ganila. Še se držiš ... Bravo! Drži se Črni Kos :)
Pesniški objem, Kamena Strela
Veliko črnine se je zgrnilo nate? Zakaj?
Na pamet odgovor ni možen, če človeka ne poznaš.
Vendar kos ni samo črn, ima tudi nos,
se pravi kljun, ki je živo rumen.
S kljunom ptič je, a tudi poje - se izraža.
Odločitev je torej, ali človeško telo uporabiti
za duhovne cilje (rast in svobodo) ali živalske nagone (užitek in suženjstvo).
Teoretično je možno, da je to za tvojo dušo ena od zadnjih postaj (utelešenj) na tem planetu ,
(ko se zaradi hitrega čiščenja karme vse usuje na človeka naenkrat, da bi
čim prej minilo) vendar s tem se ne bi tolažil, ker morda ne drži.
Res veliko strelov v prazno ali brc v temo si naštel (in večinoma
človek sam sprejema svoje odločitve, je sam svoje sreče kovač;
če ne bi tedaj v 2.letniku opustil šolanje ...), tako da sem v dvomu,
kaj storiti.
Vsekakor pa je pesem nekaj posebnega, avtentičnega in izraz
(ozaveščene) bolečine - ozaveščanja.
lepo bodi , pozdrav od mene
Hvala vsem za odzive, pomenijo :)
Rajko, da ne bo pomote, za vse svoje odločitve, tako slabe kot dobre krivim sebe.
Biti povsem srečen v današnji družbi, pa je privilegij, ki ga moj um žal ne premore.
Če tebi uspeva, čestitam :)
Lepo bodite vse!
Dobro izpeljan obrat.
Briši ( vse) vejice v zadnji " kitici".
Lp L
družba je res zašla na stranpot,
distopija po meri psihopatov
res se je težko boriti z njimi
sreče v zunanjem polju življenja nima smisla iskati,
kakor vidiš, jo je pa treba gojiti v sebi,
sicer bi vse bilo brezupno
družba, ki je izgubila stik z Življenjem !
a kljub vsemu zdržimo, ker za ploho pride naliv potem megla in nazadnje posije
sonce RA.j. रामा
ps: glej tudi lotos raste iz blata, pa je najlepši cvet
Kako je že zapisal Tolstoj: Vse srečne družine so si podobne,
vsaka nesrečna, pa je nesrečna po svoje.
Taki smo, ja ...
... papir in pero pa sta odlična terapevta.
Čestitke,
Marija
Rajko, tokrat se povsem strinjam s stabo :)
Tudi s tabo in Tolstojem Marija, hvala! :)
Lp
Tudi mene je pesem zelo ganila.
Četudi moje življenje zares ni (bilo) le s soncem obsijan dan, se včasih kar zgrozim, kaj vse je zmožen človek prestati ... in vendar ostaja neko upanje v boljši jutri. Vse dobro želim tebi Črni kos in vsem!
Hvala Ronja!
Ja, vsak človek ima svojo zgodbo,
ki mu preoblikjue karakter.
Lp
Človek je bolj vzdržljiv, kot bi marsikdo predvideval. A če je vsega preveč, se morda reši tako, da se izprazni. Mogoče to ni tisto, kar si hotel povedati, ampak jaz tako vidim.
Na svetu je preveč trpljenja in človeštvo je izpraznjeno v več pomenih.
LP, mcv
Mcv, si zadela bistvo ja :)
Hvala za branje.
Lp
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Črni Kos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!