
Kdo bi si mislil, da bo najin zadnji objem v knjigi obrazov pristal,
kdo bi si mislil, da je tvojega časa na Zemlji še tako mal´.
Kdo bi si mislil, da so tvoji zadnji dnevi šteti,
kdo bi si mislil, da je že čas za umreti.
Nihče, razen tebe, ki to čutiš in veš,
a se trudiš, da tega na glas ne poveš.
Nihče, razen tebe in zdravnikov cel klan,
ki že dolgo vedo, da je tvoj boj skoraj zaman.
Za težak boj si se odločila,
bitko z rakom borila.
Težak boj za življenje in smrt,
ko na koncu vedno zmaga mrtvaški prt.
Zadnji objem, ki ga knjiga obrazov deli,
je spomin, ki ostaja in ne zbledi.
Zadnji objem in zadnji pozdrav,
še zadnji sončni žarek, ki je na naju sijal.
Čas beži, ti jemlješ slovo,
globoko v duši čutim, da ti je težko.
Čas beži in tvoj se že izteka,
je utrujeno telo, a še bolj težka je veka.
Zadnji objem in še zadnjo slovo,
naj te angeli ponesejo v nebo.
Hvala za vse, bilo je lepo.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: INA TAR
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!