Dol'ta na Dolenjskem, naprej od Nov'ga Mesta,

na polju ob vrtači, je le makedamska cesta.

Tu rodil se je v kolibi, kriti slabo in z lesa,

pob ki mu bilo ime je Janez Dobričina.

Ni se rad učil in brati niti pisati ni znal,

kot bi zvonček zvonil, pa je kitaro igral.

... 

V žaklovini videli so ga kitaro nositi

ali pa kako sedi med tiri ob železnici.

Strojevodje vajeni, da v senci je počil

in strunal kot nor ob taktu lokomotiv.

Vsi so poslušali, vsak je mnenje podal,

da noro ta pob z vasi, je na kitaro igral.

...

Mama mu je rekla, nekoč boš velik bil,

Janez, svojo boš skupino si ustanovil.

Vsi bodo prišli in vsak od vsepovsod,

da bi te poslušali, ko bo sončni zahod.

Na veliko bo nekoč pa vest naznanjala,

nocoj igra ansambel Janeza Dobričina.

(Prevod in predelava v slovensko okolje pesmi

Johhny B. Goode - Chuck Berry)

Z. Peperko