
Roka, ki se steguje.
Oko, ki se izmika pogledom.
Misel, ki se izgublja v šumih.
Hodim skozi dan, ki diši po kavi,
skozi noč, ki gori v neonskih sanjah,
skozi mesto, ki ga ne zmorem imenovati dom.
Pišem sporočila,
ki jih nikoli ne pošljem.
Gledam v nebo in si izmišljujem zgodbe o zvezdah.
Gledam v tla in se bojim zgodb,
ki jih pripovedujejo sence.
Nosim točno uro, a vedno zamujam.
Obljubljam si jutri, a živim v včeraj.
Iščem se v odsevih izložb, v pogledih drugih.
Se sestavljam iz besednih fragmentov.
Diham.
Včasih prepočasi, včasih prehitro.
Včasih se spomnim, da sem živa.
Prva pesem cikla (2. mesto na 54. natečaju založbe Mladika).
Super. Izčiščeno!
Lp L
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!