V moji duši se poraja,
tisoč čustev, kot vulkan.
Z bolečino me navdaja
danes ta slovesa dan.

Moja žalost je velika,
saj me tvoja smrt boli.
A prelepa tvoja slika,
v meni vedno bolj žari.

Bil si oče mi in vzornik,
zame zgled in več kot to!
Vedno zanesljiv opornik,
tvoji nauki so zlato!

Danes naj ti rečem: Hvala,
za življenje in spomine.
S tem nekako bom zdržala,
sredi krute bolečine.

Vem! Odšel si le iz telesa,
ki počitka si želi...
Zdaj ti maham v nebesa;
daj, pomahaj mi še ti!

Katarina Ambrož