
Bil si prostor,
kjer sem odložila svoje ime.
Nisem vedela,
da sem le postaja na poti.
Poslušam tišino,
ki še nosi tvoj glas.
A ostaja prazna-
odmeva.
Včasih zrak zadiši znano.
Telo se spomni,
preden razum pozabi.
In se vprašam -
se kdaj ustaviš tudi ti,
ko noč utihne,
ko začutiš,
da je nekdo verjel vate
dlje, kot je zmogel?
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Nina Babič
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!