Gledam male dežne kaplje,
ki bleščijo se v svetlobi
in si rečem: Danes pojdi,
pojdi na to pot, k svobodi.

Danes pojdi in ne čakaj,
pa čeprav še zdaj dežuje.
Bodi močna, ne oklevaj,
naj te dež ne zadržuje!

Gledam dež, ki zunaj pada
in poiščem si dežnik.
Šla od doma bom, kar sama:
tam se slišal bo moj krik.

Zunaj male dežne kaplje,
zdaj kristali se mi zdijo.
Z njimi oživim puščavo,
za vse rože, ki v njej spijo.

Katarina Ambrož