ONO
brskala sem
po možganskih vijugah
pod kožo
mehčala meso in mišice
strgala sem kosti
z odločnimi koraki
sem šla vedno globje
do izgubljenega
pramena svetlobe
ko ga obiščem
se poveča
dobiva obrise
nerodno narisanega srca
kot ga nariše
zamaknjen otrok
ki v potni pesti
trdo stiska barvico
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 16. 02. 2026 ob 09:58
- Prebrano 105 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 39.06
