Zmenek
Tako kot družine,
si tudi sodelavcev
žal ne zbiramo.
Eden izmed mojih
je take vrste človek,
ki jim hkrati zavidam
in jih preziram,
ker imajo le tri misli na dan.
Kdaj bodo srali, kaj bodo jedli,
katere vaje bodo delali
v fitnesu.
Če bi mu povedal,
da pišem poezijo,
bi me vprašal,
če sem pičkica ali peder.
Ko bi vsaj pisal kot Wilde ali Lorca.
Z ženskami
ima srečo,
kot je to ponavadi
s takimi primerki.
Vedno se hvali,
katero obiskovalko
fitnesa,
ki ima od vsega
na telesu
najbolj napumpane ustnice,
je kresnil.
Če se temu
lahko reče sreča.
Ponavadi polovico preslišim.
Zadnjič pa je vendarle
pritegnil mojo pozornost
z zgodbo o dekletu,
ki ne spada med
misice proteinov.
Ni bila njegov tip,
ker je bila naravna.
Ampak za tisti večer
ni našel druge.
Več je pila,
kot govorila,
kar pa je govorila,
ni razumel.
O travmah, živalih,
filmih in slikah.
Ob zapiranju lokala
mu je iskreno rekla,
da danes rabi nekoga,
da jo nategne kot zadnjo
pocestnico na svetu
in jo naslednji dan pozabi.
In da se ji zdi,
da je on pravi kandidat.
Pijana in čudna je bila.
Pa še lagala je.
Rekla je,
da se mi vidi,
da se imam rad.
Ona pa se ne mara,
ker je polna
očetovih brazgotin
in materinih znamenj.
Ko pa se je kasneje
kar sama slekla pri meni,
nisem videl nič od tega.
Nisem je mogel.
Preveč čudno je
bilo vse skupaj.
Vprašala me je,
če sem gej
ali reva?
Se oblekla in šla.
Ko jo jebe, kurbo.
Najraje bi mu rekel,
kako fajn se mi zdi,
da lahko še tako
nabildan ego
postane prizadet
zaradi krhkega dekleta.
Ampak pogovor
prekine klic šefice,
ki nikoli ne pozabi name,
ko je treba reševati probleme.
Ampak pogovor
prekine klic šefice,
ki nikoli ne pozabi name,
ko je treba reševati probleme.
DRAMA - zaplet, vrhunec, razplet
pa naj še kdo reče, da fitness ni umetnost :-)
Veš jaz tudi ne govorim da
Pišem pesmice. Če pa sem
Kdaj omenila so me čudno
Gledali. Ja nekatere so tko da
Jih ni problem za dobit.
Dobro si napisal.
Jaz pa ti želim lep popoldan
In vse dobro.
Irena
Pišemo, kar doživljamo. Tebi to zelo lepo uspeva. Ob tej pesmi sem se globoko zamislila. Nehote sem primerjala čas moje mladosti in današnji čas. Pa ne, da je bilo takrat vse popolno ampak ... no, ne bom na dolgo.
Še nekaj me je zbodlo. 'Če bi mu povedal, da pišem poezijo ...' O pogledu na poezijo med ljudmi danes, bi se dalo marsikaj reči. Po naših krajih se je, še ne tako dolgo nazaj veliko prebirala, posebno našega goriškega Slavčka, Ljubko Šorli, pa tudi manjše pesnike. Zasledila sem in bila ob tem presenečena, kako pogosto so jo v naših krajih pisali preprosti ljudje. Že slišim, da so današnji časi popolnoma drugačni. Res je a meni osebno zgodovina marsikaj pove...
Mogoče se ti bo zdelo malo nenavadno, kam sem zašla. Hotela sem ti le povedati, kakšne misli so me obšle ob prebiranju te tvoje pesmi.
Lp Tolminka
Hvala vam, me veseli, da vam je všeč :)
Lp
Hvala Tolminka, vedno je fajn, če pesem vzbudi razmišljanje. Najbrž imaš prav in je bila poezija včasih bolj cenjena in brana. Zdaj so bolj priljubljena socialna omrežja in nekaj sekundni videi. Ampak na srečo imamo ta portal, zatočišče za nas, preproste ljudi, kot sama praviš :)
Lepo bodi!
Nekaj drobnarij:
...
Eden izmed mojih
je take vrste ljudi, človek
...
Ima pa srečo z ženskami, / Z ženskami ima srečo,
... (kot da bi imel drugje nesrečo ;)
...
Več je pila,
kot govorila,
...
Najraje bi mu rekel,
kako fajn se mi zdi,
da je lahko še tako / da še tako nabildan ego
nabildan ego prizadet / lahko postane prizadet
s strani krhkega dekleta. / zaradi krhkega dekleta
Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Hvala Ana, mislm, da mi je uspelo vse popraviti :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Črni Kos
- 15. 02. 2026 ob 08:51
- Prebrano 305 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 71.61