(iz naslovov in zadnjega verza Triptiha pesmi Vprega s tišino), avtor F2#Caki, original je na: Pesem.si - F2#Caki - Tri_Titlica (triptih Fprega s tišinof)

Na vprego

brez kokoši in petelina,

s tišino,

ki jo kljukajo ptice

samo mačka še pride —

ko sonce vzide.

 I. Na vprego

(iz triptiha pesmi Vprega s tišino)

Ne vem, koliko konjev imam,
poznam pa svojo vprego.
Z njeno kočijo slik in besed
vandram po ulicah.

Znane so mi vse hiše,
pobožajo stare,
tiste z žalostjo, prazne,
z visoko hruško na vrtu
in z gosto temo na oknih,

ki vzela je noč in dan
praznim hlevom tišine,
ki se je ulegla v dušo
meglenega jutra
brez kokoši in petelina.

 II.  S tišino

(iz triptiha pesmi Vprega s tišino)

Z roko v roki hodim s tišino,
ki počiva v zaraščenih skednjih,
na nepobranih jabolkih,
zamujeni jabolčnici.

Noč je dnevu obesila tišino
na slivah trnovkah,
na Njeni domači marmeladi,
Njegovi dišeči slivovki

in odprtih vratih kleti;

na podrtih vinogradih
kvintona, jurke in šmarnice,
ki jih zdaj preša tujec
za na zdravje z rdečko,
ki jo kljukajo ptice.

III. Samo mačka še pride

(iz triptiha pesmi Vprega s tišino)

Čas je vpregel tišino

v vse pore hiše in dvorišča.

Na vrtu, med regratom in robidnicami,

kleči prazna posoda vetra in zraka.

Nekdo drug, daleč stran

je pozabil na vajeti

nekdanje domačije.

Nekdo drug, daleč stran

zdaj uživa mestno hrano.

Na podstenje pred vrata

z letnico tisoč devetsto enajst

samo mačka še pride —

in to samo še takrat,

ko sonce vzide.

F2#Caki