
Nekoč živel možakar je nosati,
ki je imel tako ogromen nos,
da je lahko kadil ta dolge Boss
pod tušem in se še umival hkrati.
Če hotel televizor je prižgati
to s svojim nosom storil je, za štos,
sedeč na kavču gledajoč prenos,
se čohal je s to surlo po podplatih.
Ko stopil kdaj pa kdaj je ven iz hiše
in šel (kot pravimo za nosom) v mesto,
zapreti morali so glavno cesto,
da ne prišlo bi do nesreče. Ni še
dobro zakoračil, že iztiri vlak
v Divači...ja, nekoč je živel tak možak!
In s prtom si ga je useknil... Odlično si ga napisal, sem se kar nasmejal za dobro jutro. Lep dan, Drago.
Tale pretiranost ni le absurdna - tudi nasmeje ta sonet ... čestitke,
lp, Ana
Čestitke, Matej, všeč mi je ta tvoj nosati sonet (*_*)
Lp, Marija
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!