v pozni zimi te prebudijo roke
za rezatvijo švigajočih senc

pomlad prebujaš z brstenjem
zelenilom vročičnih oči

rasteš v poletje
razbohotenost žulji krotijo

v jeseni dozoriš
s čela brišeš ostanke dneva

zlepljenje kaplje znoja
počivajo na jagodah v brentah

pramene okusov prešajo, tlačijo in zlivajo v pletenke
barvajo mavrico nepozabnih dišav

pozimi pogreznjena v telesnost molčiš
čeprav ob hudem mrazu ne zdržiš

stokaš, pokaš in ječiš
skorja nepojemljive starosti

izruvam tvoj les plemeniti
zagorela golota v domu zadiši

sasa strnad