Vsak dan je daljši, noč še daljša
vsaka solza postane potok,
vsaka beseda groba je.
Nič nima smisla,
tisto kar sem ljubila sem izgubila,
kot da me je sreča zapustila.
Priznam! Bojim se vedno več.
Nikoli več ne bom imela tisto kar sem ljubila.
Nikoli ne bom vrnila tisto, ker sem izgubila,
kot da je tema vse pojedla.
Zdaj solza za solzo tečejo,
ne morem se ustaviti,
cel svet se mi ruši in padam v lukno.
Padam ker sem izgubila kar ljubim.
Vse sem izgubila. To me ubija!
In vem da čas se ne ustavi,
vem da je to pozabljena zgodba.
Sreča je padla v žalost v svetlo temo,
sedaj nič več nimam.

Marjana