
Vonj po oseki
se zlije v zabrisan odtenek zelene.
Pogled, prikovan na vodo,
izpluje s koščkom srca
za galebi,
mnogo dežel daleč,
mnogo morij globoko.
Nebo odsotno pleše
skozi šepete valov,
ki nosijo zgodbe
sinjine.
Potovanje je nujno,
četudi le v domišljiji.
prijazen pozdrav Rajko
hvala za odmeve *-* (vse je v glavi, no, vsaj večina)
Tole je pa zares vrhunsko. Čisti umetniški presežek :) lp
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!