Svilnati prameni dolgih las,

zakrivajo oči, ostre kot strele,

kot bi jih čarovnice nekdaj zaklele.

Vsaka beseda sladka je kot med,

nežno laska,

v spev preplete vsako poved.

Navzven krasota,

vsem očem opazna,

a znotraj gnila, prazna.

Mračna, plitka, nevoščljiva,

je bila kdaj deklica igriva?

Nikomur ne privošči nič,

zase živi kot eksotičen ptič.

A raje sem vrabec, ne potrebujem blišča,

ki se s tujo nesrečo okorišča.

Dinzli