
V decembru krajšajo se dnevi,
sonca manj je na obzorju,
upanje nam srca polni,
vztrajno, vztrajno, neomajno.
V januarju dan se vrača
življenje sonca veseli se,
pogum napolni vse kotičke,
vztrajno vztrajno, neomajno
Ko z nami ves dan sonce sije,
navadimo se te dobrote.
Brezkrbni smo kakor otroci -
vztrajno, vztrajno, neomajno.
A spet počasi dan ugaša,
spoznavamo življenjsko bistvo,
da čistvo vse v vesolju kroži,
vztrajno, vztrajno, neomajno.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Nada
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!