
Prihajala je z drobnimi koraki,
ki zrastejo na neke druge steze,
oči črnikave kot mokro lubje
sejala je med krošnje smrek in v breze.
Zapela včasih je prepolna upov,
da se zgodi ji zgodba iz romana
in bose noge so me vzvalovale,
veselje njeno nam bilo je hrana.
Glasnó sem žuborel, ko je prišla
kot draga hči, ki daje več kot jemlje,
ko so osuti cveti divje češnje,
oblačili jo v svečenico zemlje.
Dreves ni več, beton zalil je trave,
v spominih najdemo se iz daljave.
Svit, hvala.
Da, imamo vloge, tako zelo različne.
lpi
Draga Fiona
najlepša hvala
Serija teh pesmi je naloga iz pesniške deavnice, kjer se na enako stanje odziva iz različnih perspektiv udeležencev, ne vem, ali mi je uspelo priti vsaj blizu :)
Lpi
Čestitke za valovanje v odlično ujet zaključek!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!