Lepo bi bilo
jesti slaščice
pa tudi bi prijalo
piti mehurčke.
Lepo bi bilo
se mastiti z mesom
in še lepše
z zeleno solato.

Ko bi le lahko
kuharska knjiga
sama odšla iz omare
v kuhinjo med lonce
in skuhala slastno kosilo.
Meni se to ne da
delati vsak dan.

Počasi imam dovolj
tega športa,
razmišljati vsak dan
kaj naj se v loncih skuha
in kdo kaj je
in česa ne mara.
Preprosto ne more biti
vsak dan piščančja obara.

Je že kje kakšna
umetna inteligenca,
ki tudi sama vse skuha?
Ali se je tudi ona,kot jaz,
skrila pod mizo,
da naju nihče ne najde,
da nekdo drug vse skuha,
na roke – kot je navada.?

Tomaž Jevšenak