Nekoč

bom odšla.

Ujela bom vlak in se brez karte

tiho usedla v zadnji vagon.

 

Mogoče me ne bodo opazili,

mogoče me bodo razumeli

in mi dovolili potovati,

čeprav ne vem kam.

 

Nekam že.

 

Daleč od tebe,

daleč od spominov,

ki kot zarjavela piščalka ne piskajo,

ampak lovijo težko sapo.

 

Odprla bom okno,

dovolila imenu, 

da mi zdrsne z ramen

in mogoče bo telo končno

vedelo kam sodi.

 

Tirnice se bodo križale v možnostih

in ko bo vlak obstal,

ne bom izstopila iz njega,

ampak iz tebe.

 

Brez karte,

brez dolga,

z odprtimi dlanmi,

obrnjenimi proti nebu.

 

branka

miko

Poslano:
08. 02. 2026 ob 12:26

na tam nebu naj ne bi bilo dvojnosti in to je nova dvojnost...

izstopiti. slučajno vem, če si na vlaku brez denarja, imaš pravico do prve naslednje postaje.

tako je bilo nekoč in ni bilo kazni.

ko pomivam posodo, peglam perem i pomivam, z jokom otroka, ki ga moram spraviti v smej, poskušam izstopiti in ne oditi.

početi natanko to kar počnem ..., skoraj nemogoče.

ko smo nekoč na zzzp, vadili pisanje vlog, so nas kot skupino vprašali, kaj bi storili, če bi vedeli, da boste umrli. vsi ženski so odgovorili, odšla bi na potovanje, moški pa, odšel bi v naravo. še danes ne vem kaj jim bo to ..., itn itd

je izstopiti umreti, kot so mislili stari. sneti plakate vseh imen?

poslušal sem, ne vem, če dobro slišal.

pozdrav,

m

Zastavica

mirkopopovic

Poslano:
08. 02. 2026 ob 12:50

Svi su putevi u nama, i ostvareni i neostrvareni, i zamišljeni i željeni.. Opčarala me pjesma, Branka. BRAVO !


lpm

Zastavica

fionapanmor

Poslano:
08. 02. 2026 ob 14:52

daleč od spominov,

ki kot zarjavela piščalka ne piskajo,

ampak lovijo težko sapo.


lepooo

Zastavica

branka

Poslano:
08. 02. 2026 ob 15:39
Spremenjeno:
08. 02. 2026 ob 15:42

Miko, Mirko in fiona, hvala ker ste se za trenutek zraven usedli.

Lpb

Zastavica

Svit

Poslano:
08. 02. 2026 ob 15:55

Predstavljam si, da kompozicijo inkarnacij  tvorijo vagoni;

vanje izstopam in spet vstopam, ne da bi se zavedal,

da potujem že neskončno dolgo...toda nekega dne,

se mi na neki postaji  utrne slutnja, ki zavestno

po-veže vagone mojih potovanj, takrat 

kot potnik, strojevodja, odpravnik, 

sprevodnik, spoznam, različne
vloge v igri, ki se ji reče

"Eno življenje..."

Zastavica

li

li

Poslano:
08. 02. 2026 ob 18:13

Odprla bom okno,

dovolila imenu, 

da mi zdrsne z ramen ...


lp


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

branka
Napisal/a: branka

Pesmi

  • 08. 02. 2026 ob 08:48
  • Prebrano 165 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 124.2

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!