mojemu fotru
to je vse, kar imam zdaj.
nekaj pesmi,
večina nevidnih, neprebranih in v gnusu pozabljenih.
nekaj nadarjenosti za sekanje drv,
a nikoli z enim zamahom.
potrebujem več udarcev,
za razliko od očeta.
moj oče trdno verjame v moč in silo.
zato seveda
me nikoli ni imel rad.
jokal je, ko sem diplomiral,
je res.
jokal je, ker je vedel, da se nikoli ne bom odselil.
takrat je bil mojih let.
zdaj je starec in verjetno čuti enako.
in še vedno živim tam.
tukaj.
pod njegovo streho.
pod njegovo streho, se igram z besedami, ki me ne bodo nikamor pripeljale.
z besedami, ki ne bodo plačale za njegov pogreb.
to je vse, kar je ostalo.
nimam ničesar drugega, kar bi lahko ponudil.
oprosti, fotr.
hči bi bila boljša.
ona bi znala jokati.
Moj poklon, Hors: če kaj, se me je ta tvoja pesem globoko dotaknila ...
S pozdravom,
Sašo
Hors dobro jutro
Napisal si kakor čutiš in lepo.
Mislim, da je v resnici
Ponosen nate.
Lep dan ti želim,
Irena
Ko se človek izpoveduje postaja mehkejši
... in ni še prepozno tudi za solze.
Lepa pesem.
Marija
Hvala vsem prisotnim za sprehod čez moj tekst.
Cenim.
Tudi očetje so različni. Meni je umrl dokaj mlad. Njegovo glavno življenjsko vodilo in jaz temu pravim kar 'duhovna oporoka', pa je bila: Ne glede na vse, vedno se imejte radi in v drugih ne iščite, kar je slabega, temveč predvsem, kar je dobro. In on tega ni le govoril, tako je tudi živel.
Lp Tolminka
Kot ... povedano v enem dihu, a - povedano vse.
LpL
Tole pesem sem imel odprto od sobote in jo do danes vsak dan vsaj enkrat prebral in iskal nek poseben globok komentar, ki bi ga napisal tu spodaj, ampak ne bi bilo fer, ker preprosto nič kar sem se spomnil ni seglo niti do gležnjev brutalne iskrenosti te pesmi. Tako da - Ni mi všeč, da je, tako kot si napisal, mi je pa zelo všeč, kar si napisal. Hudo!
Hwala, espa.
Lepo da se mojster aforist ustavi tudi pri poeziji :).
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Hors
- 08. 02. 2026 ob 08:18
- Prebrano 298 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 222.12