Gola
Počasi leze z mene
težka suknja
s polnimi žepi računov
na trdem disku
moje DNK.
Odložim jo
med letnice drevesa,
ki je odcvetelo.
V grobove
iz katerih sem se rodila.
Pogladim
njene svetle šive,
ki kot žarometi
kažejo na pot naprej.
Sjajna poezija. Veoma vrijedna pažnje. Moje čestitke, Evelina!
lpm
Čestitke za zelo originalno razgrnitev!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
- 07. 02. 2026 ob 11:27
- Prebrano 129 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 94.06